Aminokisline:

So najmanjši gradniki proteinov (beljakovin). So osrednjega pomena za človeško telo in skupaj z nukleinskimi kislinami predstavljajo osnovne gradbene enote življenja. Ločimo esencialne aminokisline, ki jih dobimo izključno s prehrano ter ne-esencialne aminokisline, ki jih tvori telo samo.

 

Analiza semena – spermiogram:

Omogoča vpogled v kakovost moškega semena in s tem na plodnost pri moškem. Ker kakovost semena močno varira, je potrebno za diagnozo neplodnosti opraviti dve analizi semena. Vrednotijo se sledeči parametri: gostota, gibljivost in morfologija semenčic.

 

Antioksidanti:

So mikrohranila, ki ščitijo organizem pred agresivnimi oksidativnimi snovmi, ti. »prostimi radikali«.

 

Astenozoospermija:

Zmanjšana gibljivost semenčic za več kot 50%. Semenčice so lahko negibne ali pa upošasnjene.

 

Azoospermija:

Odsotnost zrelih in nezrelih semenčic v ejakulatu (izlivu).

 

Ejakulat:

Semenska tekočina, sestavljena iz semenčic in izločkov prostate in seminalnih veziklov.

 

Makro- in mikrohranila:

Za življenje je potrebna energija, ki jo lahko pridobimo edino z izgorevanjem (oksidacija). Makrohranila (ogljikovi hidrati, maščobe, proteini) v prehrani služijo kot vir energije oz. oksidanti. Za zmerno oksidacijo so potrebni encimi in pomožne snovi. Te ti. adjuvante telo ne more tvoriti samo, vnesti jih mora s prehrano kot mikrohranila. Tako s prehrano dobimo makrohranila, ki služijo kot gorivo in mikrohranila kot pomembne podporne snovi, saj sodelujejo v številnih telesnih procesih in jih telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Z njimi se npr. lahko zaščiti pred oksidativnim stresom. Neravnovesje v prehrani med makro- in mikrohranili lahko privede do poškodb. Če se poveča vnos goriva ob zmanjšanju vnosa pomembnih podpornih snovi, se vključi proces »samo-uničenja«. Mikrohranila lahko opišemo kot antioksidante. Organizem ščitijo pred agresivnimi oksidacijskimi snovmi, ki jih imenujemo tudi »prosti radikali«.

 

Mikrohranila:

So pomembne sestavine prehrane, dietetskih izdelkov in prehranskih dopolnil. Vsak organizem ima sebi lastne potrebe po mikrohranilih, ki vključujejo vitamine, amino kisline, elemente v sledovih, minerale, maščobne kisline in fitokemikalije. Da bi zagotovili normalno delovanje organizma, je vsak dan potreben zadosten vnos teh snovi.

 

Minerali:

So pomembna hranila neorganskega izvora, ki jih je potrebno dodajati s prehrano (npr. cink, selen). Minerale lahko najdemo v telesu v velikih ali izjemno majhnih količinah. Takrat jih imenujemo »elementi v sledovih«.

 

Neplodnost:

Po merilih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je par obravnavan kot neploden, če »po enem letu nezaščitenih in rednih spolnih odnosov« ni prišlo do spočetja.

 

Normozoospermija:

Normalna kakovost semena. Število semenčic je okoli 20 milijonov na mililiter ejakulata, 30 % je normalne oblike in 50 % se zadovoljivo giblje.

 

Oligozoospermija:

Število semenčic je močno zmanjšano (<10 mil/ml ejakulata).

 

Plodnost:

Pri moških prične s puberteto, ostaja do pozne starosti, vendar z leti pada. Pri ženskah prične z menarho (prvi menstruacijski cikel) in se konča z menopavzo. Z leti se zmanjšuje tako kakovost kot število jajčec.

 

Semenčica:

Zrela moška spolna celica.

 

Sindom Sertolijevih celic:

Posebna oblika obolenja mod, ki ima za posledico neplodnost). Odsotnost spermatozojev.

 

Spermatogeneza:

Zorenje semena. Razvoj spermatogonijev v semenčice traja najmanj 64 dni. Je pod nadzorom hormonov in zelo občutljiv na endogene (notranje) in eksogene (zunanje) vplive. Vsako sekundo se tvori kakšnih 1000 semenčic, kar predstavlja tri do štiri milijone na uro. Uravnotežena prehrana, opustitev nikotina in alkohola, sproščanje in redna fizična aktivnost imajo pozitiven učinek na tvorbo semenčic.

 

Teratozoospermija:

> 40 % nenormalno oblikovanih semenčic.

 

Varikokela:

Varikozne vene v modih.

 

Vitamini:

So pomembne organske sestavine prehrane. Ob nezadostnem vnosu prihaja do sindromov pomanjkanja (npr. vitamin E, folna kislina). Izjemno so pomembni za normalno delovanje imunskega sistema in živčevja in delujejo kot antioksidantna zaščita telesa pred prostimi radikali.